Krepko čez 30, a sem še vedno samska, a ne po svoji izbiri

Stara sem že krepko čez 30, a sem še vedno samska! Z mano je vse OK, nisem debela, ne ravno grda, imam bolj športno postavo. Sem zaposlena, živim doma, a imam urejeno ločeno stanovanje zase. V preteklosti sem Imela sem s fanti nekaj neprijetnih izkušenj, zato sem se naučila, da moraš biti zelo previden, preden nekomu podariš srce. Tega se držim tega - najprej preverim, kakšen je fant in kaj dela, s kom se druži … Šele nato sem pripravljena iti z njim na zmenek. V zadnjem času se mi zdi, da je normalnih fantov vse manj. Vsi so zapiti, otročji, preveč zaposleni ali pa poročeni?! Ali moram čakati na ločence ali sem obsojena na samoto? Kaj naj naredim?

Spoštovana gospa!

Iz vašega pisma je razbrati, da ste v vašem iskanju partnerja že prav obupani. Jezni ste, ker ne veste, kaj je narobe, da pravi moški kar ne pride. Strah vas je, da boste ostali sami oz. da boste v srce spustili napačnega, kot ste se izrazili. Vaša stiska je tolikšna, da ste v izjavah z »ločenci« že malo sarkastični. Čutim, kako grozno vam mora biti! Verjetno okrog sebe opazujete pare, ki se dobro razumejo, vi pa razmišljate, zakaj ste ravni vi tisti, ki si te sreče ne zaslužite! Pa saj z vami ni nič narobe – ste zrela odrasla ženska, zaposlena, privlačnega videza … Ko pa vidite moške, ki prihajajo v vaš svet, ocenjujete, da nihče ne zadovoljuje vaših kriterijev! Kako krivično do vas.

Verjemite, tudi vi si zaslužite moškega, ki vas bo ljubil in s katerim boste imeli spoštljiv, ljubeč in iskren odnos.

Kljub temu da ste zelo pozorni na moške, da preverite vse informacije o njih, preden se z njimi zbližate, da veliko načrtujete, vas moram na tem mestu tudi jaz razočarati. Na tak način se ne boste mogli zavarovati pred mogočo ponovitvijo negativne izkušnje v partnerstvu, saj jo boste zaradi vašega strahu in nezaupanja pri moškem nehote izzvali. Odnosov, v katere stopamo, nikoli ne moremo povsem opredeliti ter planirati, kaj lahko od njih pričakujemo. Čeprav lahko drugega zelo dobro poznamo, vemo, katere stvari so mu pomembne, kakšne vrednote ima, kakšni so njegovi življenjski cilji in s čim se ukvarja, pa le-ta v odnos prinaša tudi čustvene vsebine, ki jih čuti in se jih zaveda, poleg tega pa tudi vsebine, ki so še njemu samemu lahko neznanka. In ravno tako vi vstopate v odnos z vsemi vašimi lastnostmi, prepričanji, pričakovanji ter s čustvenimi vsebinami, ki se jih zavedate ali pa so neznane tudi vam. Več čustvenih vsebin, kot se jih zavedamo, laže sebe v odnosu ob drugem razumemo. In bolj kot nas je strah in bolj kot dvomimo in drugega preverjamo, manj možnosti imamo, da se bo moški ob nas sprostil, pokazal »svoj pravi obraz« in bil pripravljen v odnos vlagati svojo energijo, vam izkazovati ljubezen. Lahko se bo moški ob prestrašeni ženski želel dokazovati in ob tem pretiraval, bo kazal svoj lažni jaz, lahko bo v odnos vstopil na neprimeren, tudi grob način ali pa ga bo ženski strah povsem paraliziral in si v odnos niti ne bo želel vstopiti. Kako bo moški na ženski strah reagiral, je odvisno od njegove življenjske zgodbe, njegovih zgodnjih in tudi odraslih izkušenj z ženskami. Vendar tega ne morete vnaprej predvideti, tudi če veste o njem veliko.

In bolj kot boste planirali vaša srečanja z drugimi, manj boste od teh srečanj, tudi v ženski družbi, imeli. Kajti zgolj s planiranjem in razmišljanjem ne boste mogli priti do zadovoljujočih medosebnih odnosov. Če situacije doživljamo zgolj na podlagi razuma, se počutimo dobro takrat, ko so le-te predvidljive. Vkolikor niso, občutimo strah, postanemo še previdnejši in želimo še bolj kontrolirati nastalo situacijo. Vendar odnos z nekom, ki ga ne poznamo, ne more biti predvidljiv! Ravno tako ob srečanju z drugim lahko naš razum predvidi le tisto, kar sami v odnos prinesemo, vendar tega je bore malo. Vsebine, ki jih bo v odnos prinesel drugi, so našemu razumu neznanka. Ravno tako zelo težko predvidimo naše medsebojno vplivanje drug na drugega. Torej – ogromno neznank, iz česar lahko zaključimo, da boste v planiranih srečanjih s »primernimi« moškimi občutili še toliko več strahu.

Vsi naši odnosi tako ne temeljijo zgolj na predvidevanju in planih, temveč tudi na dobrem počutju ob nekom, na sproščenosti, poslušanju intuicije ter na humorju. Vse to si lahko dovolimo takrat, ko se v svoji koži dobro počutimo, ko drugega ne ocenjujemo in mu ne postavljamo kriterijev in domačih nalog. Ko se uspemo v družbi ali ob določeni aktivnosti zabavati in biti v odnosih iskreni.

Preden vstopite v odnos z moškim, je prav, da še enkrat preverite vaše pretekle izkušnje s partnerji, moškimi. Negativne izkušnje, ki jih omenjate, so v vas še zelo žive, saj vam onemogočajo, da bi ponovno tvegali. Vstop v odnos z nekom pa je tudi tveganje. Bolj kot strah v vas ohranja in utrjuje pretekle negativne izkušnje, bolj od daleč boste gledali moške in strožje jih boste ocenjevali. To ne pomeni, da morate biti povsem ravnodušni in pripravljeni, da se spustite v intimen odnos s komerkoli! Ne, pomeni pa, da si dovolite preboleti slabe izkušnje. Se o njih pogovoriti z odraslo osebo, sprevideti, kaj ste se iz njih naučili, ter predvsem si oprostiti, da ste ravnali tako, kot ste ravnali. Oz. da ste dopustili, da je drugi tako ravnal z vami. Kajti dokler ne odpustite sebi, posledično tudi drugemu, toliko časa ne pustite slabi izkušnji, da se umakne, in odprete prostora drugi, prijetnejši. Pri tem ni zanemarljivo tudi vse, kar ste se o odnosih med partnerjema naučili doma. Kako so se razumeli vaši starši, ali so bili drug z drugim ljubeči in spoštljivi? Ste morda ob njunem odnosu dobili občutek, da se mora ženska ves čas boriti za enakovrednost v partnerstvu in da moški nad njo ne prevlada, da mora ves čas opozarjati nase, pa niti ni nujno slišana v svojih potrebah, da mora veliko potrpeti …? Kaj ste ob tem odnosu čutili kot majhna punčka in kaj ste se ob tem naučili? Koliko so bili vaši kriteriji za moške postavljeni na podlagi vašega očeta in njegovega odnosa do matere in tudi do vas?

Gospa, verjamem, da si želite imeti ob sebi nekoga, ki vas bo ljubil in bil z vami prijazen, nežen in spoštljiv. Da pa boste našli takšnega, morate najprej biti tudi vi do sebe ljubeči, prijazni, nežni in spoštljivi. Poskrbite torej, da takšni postanete. Čakanje, da nas bo drugi osrečil in nam na nek način zapolnil čustveno in bivanjsko praznino, je jalovo početje in nujno vodi do razočaranja – teh ste imeli, kot ste napisali, že dovolj. Srečni in zadovoljni boste morali postati najprej sami s seboj. Kako boste naredili prvi korak? Ali se dobro poznate? V čem vi uživate, gospa? Katere hobije in konjičke imate? Ali svoje delo opravljate z žarom in strastjo, ali vas izpolnjuje? Kako preživljate svoj prosti čas? Imate veliko prijateljev, znancev, v družbi katerih se počutite dobro? 

Raziščite sebe in svoje potencialne, ukvarjajte se z dejavnostmi, ki vas veselijo, tudi telesno se aktivirajte, pojdite plavat, kolesarit, plesat ali pa igrat odbojko … Ko boste v sebi čutili veselje, sproščenost in pravo življenjsko energijo, boste na drugačen način vstopali v odnose tudi z moškimi. Takrat do vas ne bodo pristopili tisti, ki imajo tudi sami izkušnjo strahu, zavrženosti in dvoma, temveč tisti, ki so polni energije, veselja in optimizma. In to so pogoji, ki lahko ustvarijo začetek odnosa, trdnega in polnega veselja, medsebojnega spoštovanja in ljubezni. In pravi bo prišel takrat, ko boste nanj pripravljeni!

Srečno!

dr. Sabina Jurič Šenk, psihologinja