Vprašanje skupnega denarja

Z denarjem več ne pridem skozi in ne vem kako naj se postavim. Zasluživa skoraj isto, jaz celo malo več kot on, samo da sem jaz vedno brez denarja. On gre v gostilno, pa na tekmo, pa še druge časti, jaz imam vse na čez – gospodinjstvo, otroke, obleke. On za hišo poskrbi, pa kurjavo, pa za avto, in to je to. Živiva pr njegovih, uredila sva si zgoraj. Tudi njegova mama je problem, ki jo je treba zalagat in jo vozit po dohtarjih in trgovinah. Še slabš je kot če bi bili v najemu.vlagam v družino, v dom, vedno brez evrov. On pa kot ptiček na veji. A je to fer?!

Nasvet naše svetovalke:

Spoštovana gospa!

Iz vašega pisma je razbrati, da vas potrpežljivost počasi zapušča. Vedno bolj jezni in besni ste, saj se trudite po svojih najboljših močeh, skrbite za otroke, gospodinjstvo, obleke cele družine, finančno ste ves čas na robu, medtem ko vaš mož/partner te vaše stiske niti ne občuti. Ne občuti vaše stiske, ne čuti vaše jeze in ravno tako nima težav z denarjem. Kljub temu da vi zaslužite še nekoliko več kot on, ste primorani varčevati, medtem ko se vaš partner s finančnimi težavami sploh ne ukvarja.

Koliko časa že opazujete nastalo situacijo, ne da bi se odločili resneje ukrepati? Kajti napetost v vas, posledično verjetno tudi v odnosu do partnerja, otrok, vedno bolj narašča, medtem ko se partner verjetno bolj in bolj umika od vas, odide s prijatelji, se posveča svojim konjičkom, nazdravlja v gostilni …

Ko imamo težave z denarjem, je vedno prav, da preverimo, kaj nam denar sploh pomeni. V bistvu je denar zgolj sredstvo, ki nam omogoča zadovoljiti svoje osnovne fiziološke in druge potrebe. Pogosto pa se zgodi, da prevzame v naših življenjih bistveno bolj pomembno vlogo, kot je zgolj sredstvo za doseganje svojih ciljev. Denar nam lahko pomeni tudi občutek varnosti – koliko se lahko torej sprostim, se ne ukvarjam s tem, kakšna je cena posameznega izdelka, ampak ga kupim, ko ga potrebujem. Lahko nam predstavlja ugled znotraj določene skupine – torej več ko ga imam, bolj sem prepričan, da sem v očeh drugih pomemben, bolj me bodo zato ljudje spoštovali in občudovali. Lahko mi pomeni tudi sprejetost med svojimi vrstniki, torej bolj bom nekoga »podkupil« z denarjem, mu plačal, ga nekam povabil, bolj se bom počutil, da nisem sam, da imam družbo, da sem v določeni družbi sprejet. In seveda lahko pomeni tudi družbeno moč, vplivnost … Zelo veliko vlog lahko pripišemo denarju. Pogosto pa se zgodi, da denar postane tudi sredstvo, s katerim kažemo drugemu svojo naklonjenost, svoja čustva, predanost, povezanost ali pa prezir, odmaknjenost, medsebojno blokado v komunikaciji (tako da namesto prijazne besede svojo hvaležnost pokažemo z dragim darilom, da namesto izražanja strahu, da me bo drugi zapustil, izvajam nad njim ekonomsko nasilje, mu vzamem denar, kontroliram njegove izdatke …). Zanima me torej, koliko pri vas doma ni problem zgolj samo v denarju in v neenakomerno razporejenih stroških, temveč tudi v drugih delitvah dela in odgovornosti, kjer vi prevzemate levji delež. Ali dejstvo, da vi skrbite s finančnega vidika za otroke, pomeni tudi, da ste z otroki več skupaj, poskrbite za njihovo počutje, za to, da preverite, če so naredili domače naloge, da hodite na roditeljske sestanke, da greste z njimi na sprehod … Koliko torej ste tudi kot mama v vzgojo bistveno več vpeti kot oče? In če govorimo o skrbi za gospodinjstvo – ali to pomeni, da je tudi kuhanje, pospravljanje, nakupovanje predvsem vaša naloga, ne zgolj plačilo stroškov, ki nastanejo pri nakupovanju živil oz. oblačil?

Vaše življenje opisujete namreč kot sobivanje dveh odraslih ljudi, kjer ima vsak svojo odgovornost, med katerima pa ni neke čustvene povezanosti, sodelovanja in tudi ne medsebojne opore, spodbujanja, dogovarjanja, niti prepiranja, če prav razumem? Koliko imate občutek, da vas mož sploh ne sliši v vaši jezi in tudi bolečini, osamljenosti? Borite se s stroški, z zadolžitvami, s skrbmi, ali boste uspeli vse pripraviti, pospraviti, kupiti, skuhati, medtem ko ima gospod čas za prijetnejše stvari, za druženje s prijatelji, za šport, za sebe? In kako zelo krivično je, da je partner lahko prost in preživlja čas s prijatelji, medtem ko ste vi zasuti z vsemi zadolžitvami. Tudi za vašo taščo ne boste skrbeli zgolj vi zato, ker ste več doma kot partner. To je njegova mama in zanjo bo skrbel partner, razen če se boste dogovorili drugače. Nikakor pa to ni samoumevna, še ena skrb za vas.

Gospa, tako kot otroci niso zgolj vaši, tako tudi hiša in skrb zanjo nista zgolj partnerjeva. Vsi stroški, ki nastajajo pri gospodinjstvu kot tudi pri vzdrževanju doma, avtomobilov, pri izbiri počitnic za celotno družino so stvar obeh staršev, tukaj se morata partnerja skupaj odločiti in tudi skupaj prispevati za poravnanje teh izdatkov. Ko se gospod od vas odmakne in vas pusti samo, zasuto z vsemi obveznostmi in vsakodnevnimi stroški, ste upravičeno jezni, besni in tudi razočarani. Kaj ste do sedaj že naredili, da bi bili slišani z njegove strani? Ste se jezili, ste ga kritizirali, ste se tudi vi umaknili in se bolj posvetili vlogi matere in gospodinje kot vlogi žene? Na kakšen način ste opozorili nase in kakšen odziv z njegove strani ste dobili?

Ne glede na to, kaj ste poskušali, glede na vaše pismo, zase ustrezne rešitve še nimate. In ne glede na to, kako se trudite in koliko v družinske obveznosti in stroške vlagate, bo partnerjev umik v odnosu manjkal. Pogrešate ga tako vi kot verjetno tudi otroci. Predlagam, da ga povabite na odkrit pogovor. Izberite trenutek, ko ne boste naprej hiteli na nek sestanek in tudi ne takrat, ko bo partner že tako slabe volje ali pa se bo že obuval, da bi odšel na tekmo. Mirno in odločno mu povejte, kako se počutite in kaj doživljate ob tem, ko morate ves čas biti pozorni, da uspete poravnati vse stroške in druge obveznosti, in da ste od tega že utrujeni in naveličani. Vztrajajte, da vas sliši in razume. Kajti šele takrat, ko bosta slišali drug drugega, se bosta lahko točneje dogovorila o podrobnostih glede denarja in tudi drugih obveznosti.

Predlagam, da pripravite predlog glede skrbi za skupno gospodinjstvo, kar obsega tako odgovornosti in skrbi za hrano, obleke, kurjavo,… kot tudi finančni del, ki spada zraven. Povejte mu jasno, kje želite, da je bolj vključen, s svojim časom, denarjem in odgovornostjo (npr. želim, da ob vikendih poskrbiš za kosilo, kar pomeni odločitev kaj boste jedli, prevzemanje levjega deleža pri pripravi in tudi nakupu hrane). Predlog delitev del in odgovornosti naj bo torej takšen, s katerim se boste strinjali tako vi kot on. Vaši stroški, vaš družinski čas, vaši otroci, tašča, … so stvari, ki so v vašem življenju in življenju vašega partnerja skupni. In na vseh teh področjih enakovredno sodelujete z njim in vsak prispeva svoj del za dobro cele družine. In če gledate zgolj denar, je prav da tako vi kot partner ima določen del denarja (spet stvar dogovora), ki ga porabi po svoji presoji (za zabavo, za darilo, za varčevanje, za vložek v izobraževanje …), večji del denarja pa je namenjen skupnim stroškom (npr. plačilu položnic, nakupu hrane, oblačil, rezervacijo skupnih počitnic, kurjavo, zavarovanja, …).

Preden pa se pričnete pogovarjati in vztrajati pri svoji odločitvi, da nečesa več ne boste počeli oz. da potrebujete pri določenih tako opravilih kot stroških njegovo pomoč, morate sami pri sebi začutiti, da vam to pripada. Kajti bolj ko smo prepričani, da zmoremo sami, več bremena prevzamemo na svoja ramena. In dlje časa ko nam uspeva izpolnjevati vse zadane naloge, bolj se utrdi naša vloga znotraj sistema – lahko družinskega, partnerskega, službenega. In kako dolgo ste vi že vztrajali v vlogi, da zmorete vse sami, da ne potrebujete pomoči, da morate skrbeti za celotni sistem, da si ne morete privoščiti časa izključno zase, za stvari, ki vas veselijo in ki vas sprostijo? Kje ste se naučili te vloge?

Ali ste tudi v svoji primarni družini imeli izkušnjo, da mora mati poskrbeti za celo družino, za otroke, za vse dolžnosti, medtem ko ima oče veliko več prostega časa?  Kako to, da ste na to delitev vlog – jaz skrbim za zunanjost hiše, tvoja skrb pa je vse ostalo (notranjost hiše in še najini otroci) – pristali? Kajti ta delitev vlog pomeni, da se vi in vaš partner/mož zelo redko srečata, saj imata zelo redko skupne zadolžitve. Skupne zadolžitve pa so osnova vašega skupnega odnosa, kjer tako vi kot partner prispevata svoj del. Če pa potegnem jasno ločnico med mojo in tvojo skrbjo, s tem ločim tudi čustveno bližino, ločim svoj prosti čas od partnerjevega. Kajti ko opravim svoje zadolžitve, sem prost in grem po svoje. Vkolikor bi bile zadolžitve skupne, pa se ob tem, ko svoj del opravim, posvetim tudi partnerju, da mu pomagam, da se delo čim prej zaključi (to je lahko pospravljanje, kuhanje ali zlaganje drv).

Gospa, kje ste se naučili, da morate potrpeti in narediti sami, če želite, da je stvar narejena? In da je treba potrpežljivo počakati, pa bo mogoče kdo le slišal vašo stisko, le videl vaš trudi in skrb? Kje je tista majhna punčka v vas, ki je želela ugajati in biti ljubljena na način, da je žrtvovala sebe, svoj čas in svojo energijo za stvari, za katere ni bila ona odgovorna? Prisluhnite sebi in izborite si tudi čas zase. Nujno. Kajti potrebujete ga, potrebujete ga zato, da boste laže opravljali dolžnosti matere, žene in vseh drugih vlog, v katerih nastopate. In še nekaj - koliko si vas mož ravno z denarjem kupuje tisto, po čemer tudi vi hrepenite – družbo, pripadnost, povezanost, ugled med prijatelji … Vse to lahko dobi v varnem odnosu s svojo partnerko – z vami? Samo treba bo o tem spregovoriti, tvegati jezo in žalost, ustvariti medsebojno ranljivost, kjer bodo besede sploh lahko stekle. In stekle bodo lahko takrat, ko boste tako vi kot on vedeli, da na drugi strani ne bodo naletele na gluha ušesa, posmeh, umik, kritiko …

Želim vam, da torej vzpostavite odnos, kjer bodo besede lahko opravljale svojo funkcijo in kjer boste lahko dobili vse tisto, po čemer hrepenite tako vi kot vaš partner. In na ta način boste lahko v odnos vnesli veselje, sproščenost in sodelovanje namesto umika, prezira in kritike.

Srečno!

dr. Sabina Jurič Šenk, psihologinja