Duševno zdravje na delovnem mestu

Duševno zdravje je pomembno tako za posameznika kot tudi za družbo. Z vidika družbe med drugim vpliva na delovno storilnost in produktivnost zaposlenih, njihovo motivacijo ter tudi fluktuacijo.

Zato je posebno pozornost potrebno namenjati tudi promociji duševnega zdravja na delovnem mestu.

Približno polovica evropskih delavcev meni, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost, poleg tega pa prispeva k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni. Tako kot številna druga vprašanja, povezana z duševnim zdravjem, je tudi stres pogosto predmet napačnega razumevanja ali stigmatizacije. Če pa se psihosocialna tveganja in stres obravnavajo kot organizacijsko vprašanje, in ne kot pomanjkljivost posameznika, so lahko enako obvladljivi kot katero koli drugo tveganje za zdravje in varnost pri delu.

Nekaj primerov delovnih razmer, ki vodijo do psihosocialnih tveganj:

• čezmerna delovna obremenitev;
• nasprotujoče si zahteve in nerazjasnjene vloge;
• nesodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela;
• slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost zaposlitve;
• neučinkovito komuniciranje, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev;
• psihično in spolno nadlegovanje, nasilje tretje osebe.

Podjetja/institucije za boljšo promocijo duševnega zdravja lahko sprejmejo več ukrepov med drugim:

• uvedbo „zdravstvenih krožkov“, ki temeljijo na sodelovanju zaposlenih in so namenjeni odkrivanju težav, razpravljanju o njih ter iskanju rešitev;
• vzpostavitev politik o duševnem zdravju in s tem povezanimi težavami, kot so nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, ali vključitev vprašanj v zvezi z duševnim zdravjem v splošno politiko podjetja na področju varnosti in zdravja pri delu;
• usposabljanje vodstva za prepoznavanje znakov stresa pri zaposlenih in iskanje učinkovitih rešitev za zmanjševanje stresa med zaposlenimi;
• anketiranje zaposlenih z anonimnimi vprašalniki, da se ugotovi, kaj jih skrbi med delom;
•  ocenjevanje izvedenih ukrepov in programov z zbiranjem povratnih informacij zaposlenih;
•  vzpostavitev spletnih mest, ki vse zaposlene obveščajo o vseh ukrepih in programih, ki se izvajajo na delovnem mestu in so namenjeni izboljšanju duševnega počutja;
• usposabljanje zaposlenih o tem, kako se spopadati s stresnimi situacijami;
• brezplačno svetovanje zaposlenim pri reševanju različnih težav v zvezi z zasebnim ali poklicnim življenjem, ki je po možnosti na voljo med delovnim časom.

Na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu boste med drugi našli tudi E-vodnik o obvladovanju stresa in psihosocialnih tveganj, ki je na voljo v nacionalnih različicah. Vodnik zagotavlja informacije o stresu in psihosocialnih tveganjih pri delu za spodbujanje ozaveščenosti, razumevanja in obvladovanja teh težav v delovnem okolju. Povezava do E-vodnika  https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/e-guide-managing-stress-and-psychosocial-risks